Stabilnim in trajnostno naravnanim domačim in tujim podjetjem je potrebno omogočiti ista izhodiščna vrata

Na političnem parketu je bilo v tem mandatu glede investicij povedanega veliko. Tudi širši družbeni diskurz je bil prežet s številnimi pro et contra argumenti o načinu privabljanja novih investicij, a hkrati z načelno podporo novim delovnim mestom. Pri tem pustimo ob strani konotacijo sporočilnosti enih ali drugih. Nesporno dejstvo je, da japonska Yaskawa postavlja Slovenijo v središče razvoja robotike v Evropi in da Magna Styer postaja sinonim za bolje plačana delovna mesta. Sama obe investicijski zgodbi dojemam kot pomemben korak naprej, ki pa hkrati tudi odpirata pomembno vprašanje. Kako izenačiti izhodiščni položaj domačih in tujih investicij?

Vsi se strinjamo, da so investicije nujen del vsesplošne zgodbe razvoja. Odpirajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in krepijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. A nobena vlada do sedaj ni resno naslovila problematike neenakovrednega položaja domačih in tujih investitorjev. To se sedaj spreminja. Poslanci smo namreč na svoje klopi dobili nov krovni zakon na področju spodbujanja investicij. Tovrstne zakonske podporne rešitve podjetjem, ki imajo zdrave temelje, so trajnostno razvojno naravnana in so sposobna sama preživeti na konkurenčnem trgu, so tiste, za katere verjamem, da predstavljajo dobro podlago za dvig minimalne plače na podlagi dobrega poslovnega okolja. Vsekakor pa nas še čakajo novi izzivi predvsem pri pridobivanju  ustrezne delovne sile.

S t.i. Zakonom o spodbujanju investicij smo torej korak bližje k zagotavljanju enakovrednih pogojev za domače in tuje investitorje.  Verjamem, da bodo tudi druge politične stranke podprle to rešitev, ki določa pravno podlago za spodbujanje začetnih investicij po načelu enake obravnave domačih in tujih vlagateljev. Ob tem ne gre zanemariti dejstvo, da nadaljujemo pozitiven trend državnih finančnih spodbud malim in srednjim podjetjem, da mini davčna reforma, ki odpravlja obdavčitev nagrajevanja do 70 odstotkov povprečne plače ni zadnji korak in ne nazadnje, da se prestrukturirane prezadolžena podjetja s pomočjo vlade ponovno krepijo in zagotavljajo ohranitev številnih delovnih mest.

Poslanka Andreja Potočnik